Normalno, da me je bilo strah, ker pravijo, da ni tako preprosto narediti krofov. Nikoli jih še nisem delala, drugače pa sem znala speči rogljičke in kruh. Sklepala sem, da je to lahko nekaj podobnega. Ko sem se odločila, da bom vseeno poskusila narediti krofe, čeprav sem bila prvo prepričana, da jaz se nikoli ne bom spravila delat krofov, ker je preveč dela in hitro se ti zgodi, da ti ne uspejo.
A ko se jaz nekaj spravim delat, potem to tudi naredim, pa če tudi je treba vajo ponoviti, ker v prvo ni uspelo. Tako sem skušala poiskati čim bolj preprost, a hkrati dober recept za krofe. Ko sem si ga prepisala, sem šla po sestavine v trgovino in doma se je delo začelo. Hipa je bila topla, da bodo moji krofi lepo vzhajali in tako sem se lotila dela.
Imela sem v planih narediti 18 krofov. Toliko bi jih za našo družino bilo potrebnih. Najbolj zoprno mi je, če delam novo jed, da to vedo vsi, kajti tako čutim en pritisk, če pa delam nekaj na novo in nihče ne ve, potem se sprostim in mi jedi uspejo. Tukaj nisem mogla skriti, da ne bi povedala, da bom delala krofe, ker drugače bi mi jih prinesli drugi. Sedaj pa so vsi čakali na moje krofe.
Delala sem jih kar celo popoldan in največji strah je bilo vzhajanje in pečenje. Če mi to uspe, potem bodo krofi lepi. Sama masa ni težka, saj delaš vse po navodilih.
Moji krofi so bili noro dobri, sama sem pojedla takoj na začetku, ko so bili še topli štiri. Kako da ne, ti so vendar najboljši. Tudi sin mi jih je ukradel, če bi tisti čas bili vsi doma, potem bi vse krofe pojedli še tople.